Skozi grajsko preteklost do Svetega Tilna


Iz Smlednika na Stari grad nad Smlednikom, do taborske cerkve Sv. Tilna in nazaj.




Opis poti

Avto pustimo na označenem parkirišču nad vasjo, lahko pa se že iz Smlednika ali Valburge peš povzpnete preko Kalvarije. 
S parkirišča sledimo makadamski cesti, ki se pričenja vzpenjati in kmalu ostro zavije desno. Tu se ji priključi tudi pot, ki pelje preko Kalvarije. Malo naprej lahko na levi izberemo bolj strmo gozdno pot, lahko pa nadaljujemo po makadamski cesti naprej. Ko pridemo do križišča se držimo leve in nadaljujemo okoli spomenika NOB in po nekaj metrih prispemo do okrepčevalnice Stari grad. Od okrepčevalnice nas le še nekaj korakov loči od najvišje točke, kjer so tudi ostaline gradu.

Po počitku in okrepčilu se spustimo do križišča, tam pa nadaljujemo desno po dobro označeni poti. Po približno pol ure že lahko vidimo streho taborske cerkve Svetega Tilna na Repenjskem hribu. Vračamo se po isti poti.


KALVARIJA
Ob vznožju Starega gradu v Smledniku je vzpetina s štirinajstimi kapelicami križevega pota, na vrhu vzpetine pa so trije križi. Gre za zanimivo arhitekturna posebnost. Kalvarijo je dal že leta 1772 zgraditi smledniški graščak baron Franc Smledniški v osi, oziroma ravni črti, ki jo povezujeta Stari grad in Krvavo znamenje, ki je kapelica v spomin na deželnoknežje morišče na polju pod podružnično cerkvijo v Valburgi. Da je lahko uresničil svojo zamisel o postavitvi Kalvarije v ravni črti, je moral svoje zemljišče zamenjati s sosednjim zemljiščem bližnjega svobodnjaka Jakoba Jeraja. O tem priča tudi pogodba, ena izmed prvih v slovenskem jeziku. Prav zato lahko Kalvarijo vključimo v zrela dela krajinske arhitekture. Kalvarija je bila prvič obnovljena že leta 1872, ob stoletnici posvetitve. Nato je bila ponovno obnovljena med obema svetovnima vojnama, ko so bile odstranjene kovinske table s prizori križevega pota, namesto njih pa so v notranjosti kapelic naslikali freske. Leta 2001 obnovljena in osvetljena Kalvarija, ki jo je poslikala Maša Bersan Mašuk, je ena izmed najlepših tovrstnih baročnih stvaritev v Sloveniji.

STARI GRAD
Strateški pomen vzpetine nad Savo je bil prepoznan že zgodaj, saj so že prvi srednjeveški gospodarji tega območja, grofje Weimar Orlamunde verjetno v 11. stoletju zgradili utrjen stolp - sestavljala sta ga samostojni obrambni stolp in obrambni jarek, zgrajena v romanskem slogu. Obnovljen in spremenjen je bil v gotskem obdobju, kasneje pa po potresu leta 1511, ko so v renesančnem stilu dozidali bivalne prostore in obrambne stolpe. Grad so obnavljali do leta 1610 in je lep primer razvoja srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji.
Grad je zamenjal več lastnikov, za prvega velja Ulrich Smledniški (Wdalricus de Fledinich) Celjski grofje in Habsburžani. Od leta 1695 je bil lastnik Janez Adam, plemič Pernburg, pozneje baron Flödnich, njegovo rodbino so leta 1795 nasledili baroni Lazzariniji.

TABORSKA CERKEV SVETEGA TILNA
Znotraj taborskega obzidja je prvotni objekt stal že v letu 1476, današnja cerkev pa je bila postavljena 1731, notranjost pa so s freskami poslikali domači umetniki. Po ljudskem izročilu naj bi se za v enem zadnjih turških vpadov za zidove repenjskega tabora zatekli domačini, da bi se obranili pred Turki. Ko je že kazalo, da so prebili obrambni zid in da se domačinom ne piše dobro, se je možakar, ki je bil sicer v vasi tarča posmeha domislil rešitve. Skupaj z možakarji iz Smlednika, ki so jim prišli na pomoč je uspel zbrati živino, ki se je razbežala po celotnem repenjskem gozdu, namazati repe živali s smolo in smolo zažgati. Z gorečimi repi se je živina panično spustila po hribu, naravnost nad presenečene zavojevalce. 
Na žalost pa je enemu od Turkov vseeno uspelo sprožiti strel, ki je zadel rešitelja in ga smrtno ranil, zaradi česar zgodba vseeno nima tako srečnega konca. 

Zemljevid


Dolžina
5,4 km v eno smer
Najnižja točka
 373 m.n.v.
Najvišja točka:
 506 m.n.v.
Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Več o piškotkih Se strinjam Onemogoči piškotke