Ker so naši predniki leto delili le na dve obdobji, hladnejši in toplejši del leta, zimo in poletje, je 21. junij predstavljal dan, ko se je leto prevesilo v poletje. Poletni solsticij je bil kresni dan, od tod tudi pregovor, da se ob kresi dan obesi, torej se prične krajšati. Na ta dan so predniki častili enega najpomembnejših staroverskih božanstev, sončnega boga Kresnika, ki je bil Perunov sin. Po pripovedovanjih naj bi bilo simbol Kresnika ognjeno kolo. Na kresno noč so torej častili moč sonca in ognja, pri čemer so praznovanja vključevala skakanja čez ogenj, ples okoli ognja, gnanje živine skozi ogenj, nošnjo vencev iz rož v barvi sonca, vse z namenom, da bi se očistili zlih sil in bolezni. Dan praznovanja se je, kot številnim drugim praznovanjem skozi zgodovino spreminjal. Tako je pri nas prišlo do tega, da se je s sprejetjem krščanstva praznovanje kresne noči uskladilo ali bolje rečeno prekrilo s čaščenjem svetega Janeza Krstnika na predvečer njegovega godu, torej 23. junija.
V Hrašah so to magično obdobje prehoda energij pospremili z elementi, ki so jih v svoja praznovanja vključevali tudi predniki; ob glasbi in veselemu vzdušju niso manjkali niti venčki poljskega cvetja, ki so bili v svetlih, sončnih barvah in pa leseni Kresnikovi kolesi. Simon Prosen, povestičar in raziskovalec preteklosti je zbranim predal znanje o praznovanju kresne noči in pojasnil kako in zakaj le to vključuje tudi prižig Kresnikovega, oziroma ognjenega kolesa. Po razlagi so prižgali ogenj na kolesih, potem pa so ju ženske na eni in moški na drugi strani pripeljali do grmade kjer je zagorel kres.
Obred prižiga ognjenega kolesa je sicer navadno potekal tako, da so kolo postavili na vzpetino, s pomočjo slame, dračja in podobnega prižgali na kolesu ogenj ter ga spustili v dolino v vodo, da se je ugasnilo. Ker v Hrašah vzpetine ni, so moški ogenj prižgali, ob kresni grmadi pa so ga ženske pogasile z vodo. Simon Prosen je zbrane še opomnil, da je energija kresne noči takšna, da se lahko zgodi marsikaj in da se lahko izpolnejo tudi želje. Kdo ve, morda so ravno dovolj močne želje organizatorjev iz TD Hraše poskrbele, da je vreme služilo in da je bilo vzdušje odlično.
